Prvega ne pozabiš nikoli

Tina Dragan
23. oktobra 2017

Tečem, ker mi je dobro, ker se sprostim, ker grem v naravo, ker je občutek fenomenalen, ker se odklopim, ker spraznim glavo, ker pozabim na vse, ker je to moj komunikacijski odmor. Takrat razmišljam o sebi, o svojih željah. To je čas, ko nastajajo novi plani. In začela sem se poigravati z mislijo, da pretečem maratonskih 42 kilometrov in 195 metrov ter tako preizkusim sebe in svoje sposobnosti. Enak plan je nastajal tudi v glavah mojih tekaških prijateljev in jeseni leta 2011, ko smo se vračali s tekaške prireditve v Palmanovi, smo se malo za šalo in veliko zares odločili, da je prišel naš čas, da postanemo maratonci. Odločitev kje in kdaj je bila lahka. Jasno nam je bilo, da dveh krogov, ob poznavanju Ljubljanskega in Prekmurskega maratona, za svoj prvi maraton ne bomo tekli v rodni deželi. Izbrali smo Berlin, ki je svoj maraton dobil že leta 1974 in spada med t.i. velikih šest – World Marathon Majors, med katere spadajo še maratonske preizkušnje v Tokiu, Londonu, Bostonu, Chicagu in New Yorku.

Bolj resni treningi so se začeli v mesecu avgustu 2012, njihova resnost pa se je naslednjih 6 tednov le še stopnjevala. Med pripravami sem čutila izredno dobro energijo, opravila sem vse treninge po planu.

“Priprave na moj prvi maraton so mi na nek način simbolizirale življenje sámo: disciplino, vztrajnost, nepopustljivost, uspeh, doseganje cilja, nagrado, zadovoljstvo, srečo …”

Pa je prišel 30. september 2012 – Dan D. Okoli 40.000 tekačev nas je stalo na startu maratona, vsak s svojimi razlogi. Pred startom si s sotekači podamo roke, si zaželimo srečo in »gas«, vsak po svoje. Na startni črti me dobesedno posrka adrenalinska množica, občutek imam, da nas bo razneslo od vznemirjenja. Za prvimi tekači sem imela 23 minut zamika, saj so me kot »maratonskega krščenca« opredelili v šesti boks, od skupno sedmih. Takoj opazim, da tečem z lahkoto, srčni utrip ne gre visoko … Mogoče mi bo pa uspelo držati tak tempo dlje časa. In res. Prvih 8 km gre super. Držim zelo enakomeren tempo, pravzaprav začnem še celo malo zavirati, ker bi šle noge še hitreje, a nisem bila prepričana, da bi zdržale do konca. Misli so bile zelo lepe, noge lahke in kilometri so zelo hitro minevali. Na približno 35 kilometrih, mi je srce začelo malo hitreje razbijati.

“Zid? Ne, bilo je zavedanje, da bom pretekla svoj prvi maraton brez težav, brez bolečin in brez boja v sebi.”

In to skoraj 7 kilometrov prezgodaj. A tudi teh pravljičnih sedem sem odtekla lahkih nog. Ob progi sem opazila veliko tekačev, ki so se zvijali v krčih, nekdo je dobesedno tulil, tudi nujna medicinska pomoč je imela dovolj dela. A kljub temu večina priteče na cilj z velikim nasmehom. V cilj sem dobesedno priletela kot prava maratonka, z zadnjimi močmi, zadovoljna, s presenetljivim časom, nasmejana do ušes in z mislijo: »Zmogla sem«.

Prelepa prva maratonska preizkušnja ni dala miru mojim mislim in kmalu sem se odločila, da jo ponovim, in sicer v Stockholmu. 1. junija 2013 sem »ugriznila« v svojo drugo maratonsko. Nadaljevala v Rotterdamu, Ljubljani, Valenciji in Pragi, kjer sem maja 2015 pritekla v cilj s svojim najboljšim časom.

V lanskem letu sem maratone zamenjala z rehabilitacijo po operaciji kolena. Letos pa se vračam na maratonsko pot doma, ker je teči v domačem okolju najlepše.

Maraton zame ne predstavlja dirke in tekme s časom. Maraton je preizkus. Preizkus telesa in duha, volje in živcev, pogleda na svet. Vsak je drugačno lep in prvega ne pozabiš nikoli. Poljuba seveda :-).

Komentarji
Deli      

Povezani članki

 

[Male avanture] Vodič po Velebitovi Premužićevi stezi
[Male avanture] Vodič po Velebitovi Premužićevi stezi
12. junija 2018
Letošnje Male avanture potekajo kot del projekta Predani korakom, družbeno odgovornim projektom  Zavarovalnice Sava. Odločili smo se, da pokukamo čez mejo in smo za prvo pustolovščino… Preberi več
Dobro premoženjsko zavarovanje je tudi življenjsko
Dobro premoženjsko zavarovanje je tudi življenjsko
9. aprila 2018
Dom je veliko več od štirih sten in pohištva. Njegovo neprecenljivost merimo predvsem v zgodbah, ki so povezane z ljudmi, s katerimi živimo.  Svoj dom… Preberi več
[Vodič] Zimska pot okoli Julijskih Alp
[Vodič] Zimska pot okoli Julijskih Alp
9. januarja 2018
Večina kolesarjev nas ima strah pred nizkimi temperaturami. Malo stvari je namreč hujših od zaledenelih, otrplih in bolečih prstov na rokah ter nogah. Na srečo… Preberi več
Ko nas bremeni preobremenjenost
Ko nas bremeni preobremenjenost
27. decembra 2017
Zaključek leta, poslovnega in zasebnega, je ravno pravi čas za življenjske refleksije. Za premislek o tem, česa delamo preveč in česa premalo, čemu posvečamo preveč… Preberi več
[Fotozgodba] Mala avantura okoli Julijcev
[Fotozgodba] Mala avantura okoli Julijcev
11. decembra 2017
Lonely Planet je Julijske Alpe uvrstil na svetovni seznam TOP 10 pokrajin, ki jih je treba obiskati v 2018. Ker bo naslednje leto zaradi tega… Preberi več
Delati dobro pomeni deliti svoje srce
Delati dobro pomeni deliti svoje srce
4. decembra 2017
Ko decembra, in resnici na ljubo vedno pogosteje že kar novembra, zasvetijo praznične lučke in zacingljajo kraguljčki, se odpro tudi naša srca. Praznični december je… Preberi več