Prvega ne pozabiš nikoli

Tina Dragan
23. oktobra 2017

Tečem, ker mi je dobro, ker se sprostim, ker grem v naravo, ker je občutek fenomenalen, ker se odklopim, ker spraznim glavo, ker pozabim na vse, ker je to moj komunikacijski odmor. Takrat razmišljam o sebi, o svojih željah. To je čas, ko nastajajo novi plani. In začela sem se poigravati z mislijo, da pretečem maratonskih 42 kilometrov in 195 metrov ter tako preizkusim sebe in svoje sposobnosti. Enak plan je nastajal tudi v glavah mojih tekaških prijateljev in jeseni leta 2011, ko smo se vračali s tekaške prireditve v Palmanovi, smo se malo za šalo in veliko zares odločili, da je prišel naš čas, da postanemo maratonci. Odločitev kje in kdaj je bila lahka. Jasno nam je bilo, da dveh krogov, ob poznavanju Ljubljanskega in Prekmurskega maratona, za svoj prvi maraton ne bomo tekli v rodni deželi. Izbrali smo Berlin, ki je svoj maraton dobil že leta 1974 in spada med t.i. velikih šest – World Marathon Majors, med katere spadajo še maratonske preizkušnje v Tokiu, Londonu, Bostonu, Chicagu in New Yorku.

Bolj resni treningi so se začeli v mesecu avgustu 2012, njihova resnost pa se je naslednjih 6 tednov le še stopnjevala. Med pripravami sem čutila izredno dobro energijo, opravila sem vse treninge po planu.

“Priprave na moj prvi maraton so mi na nek način simbolizirale življenje sámo: disciplino, vztrajnost, nepopustljivost, uspeh, doseganje cilja, nagrado, zadovoljstvo, srečo …”

Pa je prišel 30. september 2012 – Dan D. Okoli 40.000 tekačev nas je stalo na startu maratona, vsak s svojimi razlogi. Pred startom si s sotekači podamo roke, si zaželimo srečo in »gas«, vsak po svoje. Na startni črti me dobesedno posrka adrenalinska množica, občutek imam, da nas bo razneslo od vznemirjenja. Za prvimi tekači sem imela 23 minut zamika, saj so me kot »maratonskega krščenca« opredelili v šesti boks, od skupno sedmih. Takoj opazim, da tečem z lahkoto, srčni utrip ne gre visoko … Mogoče mi bo pa uspelo držati tak tempo dlje časa. In res. Prvih 8 km gre super. Držim zelo enakomeren tempo, pravzaprav začnem še celo malo zavirati, ker bi šle noge še hitreje, a nisem bila prepričana, da bi zdržale do konca. Misli so bile zelo lepe, noge lahke in kilometri so zelo hitro minevali. Na približno 35 kilometrih, mi je srce začelo malo hitreje razbijati.

“Zid? Ne, bilo je zavedanje, da bom pretekla svoj prvi maraton brez težav, brez bolečin in brez boja v sebi.”

In to skoraj 7 kilometrov prezgodaj. A tudi teh pravljičnih sedem sem odtekla lahkih nog. Ob progi sem opazila veliko tekačev, ki so se zvijali v krčih, nekdo je dobesedno tulil, tudi nujna medicinska pomoč je imela dovolj dela. A kljub temu večina priteče na cilj z velikim nasmehom. V cilj sem dobesedno priletela kot prava maratonka, z zadnjimi močmi, zadovoljna, s presenetljivim časom, nasmejana do ušes in z mislijo: »Zmogla sem«.

Prelepa prva maratonska preizkušnja ni dala miru mojim mislim in kmalu sem se odločila, da jo ponovim, in sicer v Stockholmu. 1. junija 2013 sem »ugriznila« v svojo drugo maratonsko. Nadaljevala v Rotterdamu, Ljubljani, Valenciji in Pragi, kjer sem maja 2015 pritekla v cilj s svojim najboljšim časom.

V lanskem letu sem maratone zamenjala z rehabilitacijo po operaciji kolena. Letos pa se vračam na maratonsko pot doma, ker je teči v domačem okolju najlepše.

Maraton zame ne predstavlja dirke in tekme s časom. Maraton je preizkus. Preizkus telesa in duha, volje in živcev, pogleda na svet. Vsak je drugačno lep in prvega ne pozabiš nikoli. Poljuba seveda :-).

Komentarji
Deli      

Povezani članki

 

Zakaj in kako že predšolskim otrokom privzgojite zdrave delovne navade?
Zakaj in kako že predšolskim otrokom privzgojite zdrave delovne navade?
1. septembra 2018
Otrokove telesne in tudi psihične aktivnosti v prvih letih življenja so podlaga za njegovo celotno življenje, saj vplivajo na razvoj in oblikovanje sposobnosti, lastnosti, zmožnosti… Preberi več
Kako pravilno oskrbeti otroško rano
Kako pravilno oskrbeti otroško rano
1. avgusta 2018
Najlepše je opazovati otroke pri igri, ko se brezskrbno podijo za žogo in uganjajo nedolžne norčije s prijatelji. V svoji otroški razposajenosti pa poleg dogodivščin… Preberi več
Male avanture: Fotozgodba potepanja ob Krki
Male avanture: Fotozgodba potepanja ob Krki
30. julija 2018
Poletna Mala avantura me je peljala ob največji dolenjski reki od Žužemberka do Kostanjevice na Krki. Le nekajkrat v življenju sem se peljal skozi te… Preberi več
Izgubljena prtljaga med letom – kaj zdaj?
Izgubljena prtljaga med letom – kaj zdaj?
11. julija 2018
Vsak gotovo pozna občutek, ko se na letališču postavi ob tekoči trak s prtljago in nestrpno čaka, da se njegov kovček, potovalka ali nahrbtnik pripelje… Preberi več
7 nasvetov za varnejše solo počitnice
7 nasvetov za varnejše solo počitnice
2. julija 2018
Si že od nekdaj želiš obiskati Van Goghov muzej v Amsterdamu, uživati v dih jemajočih razgledih ob vznožju Himalaje ali preprosto opazovati modrino neba na… Preberi več
Neurje s točo je poškodovalo moje premoženje – kaj naj storim?
Neurje s točo je poškodovalo moje premoženje – kaj naj storim?
13. junija 2018
Neurja s točo so v preteklih dneh pustošila po Sloveniji, pri čemer so masovno poškodovala premoženje. Stiska je velika! Da bi vam bilo nekoliko lažje, z vami… Preberi več