Prvega ne pozabiš nikoli

Tina Dragan
23. oktobra 2017

Tečem, ker mi je dobro, ker se sprostim, ker grem v naravo, ker je občutek fenomenalen, ker se odklopim, ker spraznim glavo, ker pozabim na vse, ker je to moj komunikacijski odmor. Takrat razmišljam o sebi, o svojih željah. To je čas, ko nastajajo novi plani. In začela sem se poigravati z mislijo, da pretečem maratonskih 42 kilometrov in 195 metrov ter tako preizkusim sebe in svoje sposobnosti. Enak plan je nastajal tudi v glavah mojih tekaških prijateljev in jeseni leta 2011, ko smo se vračali s tekaške prireditve v Palmanovi, smo se malo za šalo in veliko zares odločili, da je prišel naš čas, da postanemo maratonci. Odločitev kje in kdaj je bila lahka. Jasno nam je bilo, da dveh krogov, ob poznavanju Ljubljanskega in Prekmurskega maratona, za svoj prvi maraton ne bomo tekli v rodni deželi. Izbrali smo Berlin, ki je svoj maraton dobil že leta 1974 in spada med t.i. velikih šest – World Marathon Majors, med katere spadajo še maratonske preizkušnje v Tokiu, Londonu, Bostonu, Chicagu in New Yorku.

Bolj resni treningi so se začeli v mesecu avgustu 2012, njihova resnost pa se je naslednjih 6 tednov le še stopnjevala. Med pripravami sem čutila izredno dobro energijo, opravila sem vse treninge po planu.

“Priprave na moj prvi maraton so mi na nek način simbolizirale življenje sámo: disciplino, vztrajnost, nepopustljivost, uspeh, doseganje cilja, nagrado, zadovoljstvo, srečo …”

Pa je prišel 30. september 2012 – Dan D. Okoli 40.000 tekačev nas je stalo na startu maratona, vsak s svojimi razlogi. Pred startom si s sotekači podamo roke, si zaželimo srečo in »gas«, vsak po svoje. Na startni črti me dobesedno posrka adrenalinska množica, občutek imam, da nas bo razneslo od vznemirjenja. Za prvimi tekači sem imela 23 minut zamika, saj so me kot »maratonskega krščenca« opredelili v šesti boks, od skupno sedmih. Takoj opazim, da tečem z lahkoto, srčni utrip ne gre visoko … Mogoče mi bo pa uspelo držati tak tempo dlje časa. In res. Prvih 8 km gre super. Držim zelo enakomeren tempo, pravzaprav začnem še celo malo zavirati, ker bi šle noge še hitreje, a nisem bila prepričana, da bi zdržale do konca. Misli so bile zelo lepe, noge lahke in kilometri so zelo hitro minevali. Na približno 35 kilometrih, mi je srce začelo malo hitreje razbijati.

“Zid? Ne, bilo je zavedanje, da bom pretekla svoj prvi maraton brez težav, brez bolečin in brez boja v sebi.”

In to skoraj 7 kilometrov prezgodaj. A tudi teh pravljičnih sedem sem odtekla lahkih nog. Ob progi sem opazila veliko tekačev, ki so se zvijali v krčih, nekdo je dobesedno tulil, tudi nujna medicinska pomoč je imela dovolj dela. A kljub temu večina priteče na cilj z velikim nasmehom. V cilj sem dobesedno priletela kot prava maratonka, z zadnjimi močmi, zadovoljna, s presenetljivim časom, nasmejana do ušes in z mislijo: »Zmogla sem«.

Prelepa prva maratonska preizkušnja ni dala miru mojim mislim in kmalu sem se odločila, da jo ponovim, in sicer v Stockholmu. 1. junija 2013 sem »ugriznila« v svojo drugo maratonsko. Nadaljevala v Rotterdamu, Ljubljani, Valenciji in Pragi, kjer sem maja 2015 pritekla v cilj s svojim najboljšim časom.

V lanskem letu sem maratone zamenjala z rehabilitacijo po operaciji kolena. Letos pa se vračam na maratonsko pot doma, ker je teči v domačem okolju najlepše.

Maraton zame ne predstavlja dirke in tekme s časom. Maraton je preizkus. Preizkus telesa in duha, volje in živcev, pogleda na svet. Vsak je drugačno lep in prvega ne pozabiš nikoli. Poljuba seveda :-).

Komentarji
Deli      

Povezani članki

 

Mladi voznik za volanom – priprave na samostojno vožnjo
Mladi voznik za volanom – priprave na samostojno vožnjo
25. septembra 2019
Pa saj je vendar še otrok! Opravljanje vozniškega izpita je pomembna prelomnica v življenju otrok in njihovih staršev. Mladi so prepričani, da so samostojni in… Preberi več
Na Maldive brez kopalk in zobne ščetke
Na Maldive brez kopalk in zobne ščetke
12. septembra 2019
Poznate občutek, ko po dolgem poletu na letališču čakate, da se bo na tekočem traku prikazala vaša prtljaga? Vašega kovčka kar ni in ni, vi… Preberi več
5 evropskih počitniških ciljev, kjer ne boste zapravili preveč
5 evropskih počitniških ciljev, kjer ne boste zapravili preveč
26. avgusta 2019
Evropa je pregovorno draga, kljub temu pa je v njej kar nekaj koncev in krajev, kjer boste zelo verjetno zapravili manj kot v Ljubljani. Predstavljamo… Preberi več
Kaj storiti, ko let zamuja ali pa je celo odpovedan?
Kaj storiti, ko let zamuja ali pa je celo odpovedan?
31. julija 2019
Letališča so svet zase. Še posebej tista velika, ki so že sama po sebi turistična atrakcija. Odkrivanje različnih trgovin je lahko pravi užitek, če le… Preberi več
Na počitnice z odraslimi otroki? Zakaj pa ne!
Na počitnice z odraslimi otroki? Zakaj pa ne!
22. julija 2019
Se je vaš dvajsetletnik po letih najstniškega uporništva ponovno odločil, da bi se vam pridružil na počitnicah? Ste ob tem veseli, hkrati pa vas malce… Preberi več
Ko gredo otroci na počitnice brez vas
Ko gredo otroci na počitnice brez vas
5. julija 2019
Otroci imajo navadno čez poletje precej več »dopusta«, kot ga imamo njihovi starši. Kljub temu pa jih ne želimo prikrajšati za čim več pisanih doživetij,… Preberi več