Še imamo veliko srce

Lucija Medved
24. decembra 2016

December je mesec, ko odpremo svoja srca. No, zagotovo tudi denarnice, ampak pomembnejša so srca. In z veseljem opažam, da dajemo ljudje vsako leto več poudarka malenkostim, ki jih po možnosti izdelamo sami ali pa v njihov izbor vložimo veliko sebe in ljubezni do prejemnika. Mogoče se samo sama gibam v temu naklonjenih krogih, a srčno upam, da ne. Ker je zagotovo najlepše darilo tisto, za katerega vemo, da je podarjeno z veliko mero pozornosti in je v njem delček darovalčevega srca. Se tudi vam zdi tako?

Ravno zaradi teh malih pozornosti, te dobrosrčne naravnanosti, zame december ponovno dobiva svojo čarobnost, ki se je v materialnem svetu nekje izgubila.

Kolektivna dobrosrčnost

‘Božična večerja na vsako mizo’ je bilo vodilo decembrskega projekta, ki je nagovarjal vse zaposlene na Zavarovalnici Sava k dobrosrčnosti. K dejanju, ki morda za tistega, ki da, ne pomeni veliko, za tistega, ki prejme, pa pomeni praznik. Vsak je po svojih zmožnostih lahko daroval hrano za tiste, ki smo jih v lokalnem okolju prepoznali kot pomoči potrebne. Ne le, da je projekt povezal neznano število sodelavcev, ki so nesebično napolnili škatle solidarnosti z dobrotami, ki si jih vsi ob božični prazniki zaslužimo, je posledično tudi pričaral nasmeh na obrazu in hkrati solze v očeh. Zakaj? Zato, ker si, dokler nas taka stiska ne doleti, niti ne predstavljamo, kako je živeti v pomanjkanju osnovnih dobrin. Zato, ker se ne zavedamo, da so to lahko naši sosedje, ki stisko pred okolico skrivajo. In zato, ker je njihova hvaležnost ob predaji neopisljiva, zanjo ni besed, so le občutki v srcu. Občutki, ki smo jih hvaležno skušali predati prav vsem, ki so darovali. Vsem srčnim sodelavcem.

Zaradi tega in podobnih projektov sem ponosna na svoje sodelavce in vodstvo da je naša obljuba Nikoli sami, ki smo jo zapisali ob ustanovitvi, živa in ni le ena od floskul modernega potrošništva. In verjamem, da bo s toliko srčnimi ljudmi, kot jih premoremo, živela še zelo dolgo.

Nekje je treba začeti

Na žalost svet ni pravičen, a trdno verjamem, da ga lahko s srčnimi gestami in prijetnimi ljudmi zagotovo naredimo boljšega. Če ne celega sveta, pa vsaj tisti mali svet, kjer smo doma. Nekje je treba začeti. 😉

Komentarji
Deli      
Avtor
Lucija je večni optimist in mama dveh malih nadobudnežev, ki ji s svojim veseljem zapolnita ves neslužbeni del dneva. Na Zavarovalnici Sava je zaposlena v Področju tržnega komuniciranja, kjer skrbi za interno komuniciranje in družbeno odgovornost. Vse, kar dela, dela s srcem in je hvaležna, da tudi v svojem delovnem času opravlja delo, ki napolni njeno dušo.

Povezani članki

 

Tudi na daljavo smo povezani in tukaj za vas
Tudi na daljavo smo povezani in tukaj za vas
24. marca 2020
Se tudi vi v tem času osame še bolj zavedate svoje ranljivosti in pogosteje pomislite na to, da vse, kar imamo, ne bi smelo biti… Preberi več
Asistenca, ko na pomoč ne morem poklicati najboljšega prijatelja
Asistenca, ko na pomoč ne morem poklicati najboljšega prijatelja
20. marca 2020
Resnično me zanima, kako ste. Vsekakor upam, da dobro in da se uspešno soočate z aktualnimi izzivi. Meni, iskreno povedano, ni povsem enostavno in »ravno«.… Preberi več
Koronavirus je preprečil moje potovanje – kaj zdaj
Koronavirus je preprečil moje potovanje – kaj zdaj
17. marca 2020
Pandemija koronavirusa preizkuša naš značaj, spreminja naše navade, ki so, kot vemo, železna srajca in nas postavlja pred zahtevne izzive. Vse moči so v tem času… Preberi več
Čez planke po kulinarična doživetja
Čez planke po kulinarična doživetja
17. februarja 2020
Ko ni časa za daljše počitnice, se vsaj vikend izlet čez mejo še kako prileže. Sploh če ga začinite z avtohtono kulinariko. Tokrat smo na… Preberi več
Na Balkanu se smuča dobro in ceneje
Na Balkanu se smuča dobro in ceneje
7. februarja 2020
Drži, smučanje ni poceni. Je pa lahko ceneje, če se namesto v Nemčijo, Avstrijo in Italijo odpravite na Balkan. Smučanje je doma tudi na jugu,… Preberi več
Ste v dovolj dobri formi za naslednjo pustolovščino?
Ste v dovolj dobri formi za naslednjo pustolovščino?
24. januarja 2020
Poznam gospo, ki se ji je v njenih šestdesetih zdelo, da je vse dobro v življenju že za njo. Potem pa je po letih obupavanja… Preberi več